Donacije

Financerji

Mestna občina Ljubljana

 

  • Naslovna

ZGODOVINA PLAVANJA V SLOVENIJI
Zibelka (organiziranega) plavanja v Sloveniji naj bi bil Bled, saj so bili plavalci tam najbolj aktivni in so priredili tudi prvo tekmovanje. Zanimivo je, da je bilo na Bledu leta 1893 že kar 19 kopališč. Takrat je SK Ilirija na Bledu ustanovila svoj prvi plavalni odsek. Za tem je 12. septembra 1920 Ljubljana organizirala veliko plavalno prireditev na Ljubljanici, ki jo imamo za prvo uradno prvenstvo Slovenije. Leto 1921 je med plavalci znano po tem, da se je v Sloveniji zvrstilo veliko plavalnih tekmovanj. V avgustu tega leta je so bila tekmovanja organizirana vsako nedeljo, 28. avgusta pa je bilo na Bledu prvo državno prvenstvo.

Takrat v Sloveniji še ni bilo plavalnih bazenov, zato je bilo rezultate na tekmovanjih težko primerjati. Nekatera tekmovanja so se odvijala na rekah v tekoči vodi ali pa na jezerih v stoječi vodi. Tudi dolžine niso bile natanko izmerjene in tako so se pojavljale razlike v času na različnih tekmovanjih. Vendar to takrat ni imelo velikega pomena. Čase so začeli natančneje primerjati šele potem, ko so bila plavalna tekmovanja organizirana v plavalnih bazenih.
V Ljubljani se je plavalno življenje takrat odvijalo na dveh mestih: na Ljubljanici, kjer so bila kar tri kopališča in na kopališču Kolezija.

Pomembno za slovensko plavanje je bila ustanovitev skupščine Ljubljanske plavalne podzveze (današnja Plavalna zveza Slovenije), ki se je zgodila 16. junija 1922. V zvezo so se takrat vključili LSK, Primorje, Ilirija, Jadran, Žensko telovadno društvo svoboda in SK Celje, s skupno okoli 200 člani.
Po tem v Sloveniji ni bilo velikih sprememb v zvezi s plavanjem. Velik napredek se je zgodil leta 1929 z otvoritvijo kopališča Ilirija. Izgradnja Ilirskega bazena je vzpodbudila tudi druge slovenske kraje, da so pričeli z gradnjo letnih kopališč. V naslednjih desetih letih je bilo v Sloveniji zgrajenih 6 velikih kopališč.
Od takrat naprej so slovenski plavalci postajali vse boljši in boljši. Sedaj spadajo v sam vrh svetovnega plavanja. Res je, da imamo Slovenci malo ekipo plavalcev, vendar jih je iz leta v leto več, njihovi rezultati se le še boljšajo.

PLAVANJE INVALIDOV
Vse odkar so se odvijale prve Paraolimpijske igre v Rimu leta 1960 je plavanje eden vodilnih športov. Kot na olimpijskih igrah, se tudi na paraolimpijskih igrah tekmovalci merijo v različnih slogih kot so hrbtno plavanje, metuljček, prsno plavanje in plavanje v prostem slogu. Ta športna disciplina je dandanes prisotna v več kot 80. državah in je domena tako ženskih kot moških tekmovalcev različnih kategorij invalidnosti. Atleti so razvrščeni glede na vrsto invalidnosti, samo tekmovanje pa se razlikuje od navadnega plavanja le po dovoljeni uporabi posebnih odskočnih desk ali možnosti, da tekmovalec prične tekmovanje v samem bazenu. Vendar so te prilagoditve namenjene le za atlete, ki imajo specifično vrsto invalidnosti. Za slepe in slabovidne tekmovalce pri startu uporabljajo posebno zvočno signalno pištolo. Spremljevalci ali kakršnakoli proteza, ki bi tekmovalcem z manjkajočim udom olajšala plavanje, pa ni dovoljena.
V svetu je plavanje eden od najbolje zastopanih športov, Slovenija pa se lahko pohvali z uspehi naših plavalcev Danijela Pavlinca in Dejana Fabčiča na največjih domačih in mednarodnih tekmovanjih.

 

Kontakt

ŠPORTNO DRUŠTVO INVALID LJUBLJANA
Malenškova 1, 1000 Ljubljana
Telefon: 041 733 446
Davčna št.: 69225133
Email: info@sdiljubljana.si