ŠPORTNO DRUŠTVO INVALID LJUBLJANA      

Balinanje kot športna panoga je prišlo pred več desetletji iz Francije preko Italije tudi v Slovenijo. Na bivšem Kranjskem še pod Avstrijo so začeli balinati okrog leta 1910. Igra je bila takrat igralcem v razvedrilo in zabavo. Že leta 1935 je bilo v Sloveniji veliko balinarskih klubov, ki so bili sicer bolj neorganizirani, vendar so med seboj igrali tekme vse do začetka druge svetovne vojne. V Sloveniji se je pričelo organizirano športno balinanje šele v letih 1949/1950 in sicer na pobudo dr. Milka Gornika, kateremu sta se pridružila še Romeo Bassin in Avgust Petrovčič. Za vse tri balinarske navdušence lahko smelo trdimo, da so bili pobudniki, ustanovitelji in tvorci športnega balinanja v Sloveniji in seveda tudi v bivši Jugoslaviji. Leto dni kasneje so ustanovili pri takratni Fizkulturni zvezi Slovenije prvi balinarski odbor, ki je zatem ustanovil Balinarsko zvezo Slovenije. Uradni prostori zveze so bili v lesenemu provizoriju na Likozarjevi ulici v Ljubljani, katere pa je aprila 1958 uničil požar.
Kmalu po ustanovitvi Balinarske zveze Slovenije so bila sprejeta tudi enotna balinarska pravila, ki so bila prirejena po mednarodnem tehničnem pravilniku. S tem so bili postavljeni dovolj trdni temelji za nadaljnje delo in za večji razmah balinanja pri nas. Vodenje odbora je kot predsednik prevzel Romeo Bassin, ki je opravljal delo predsednika najprej v Sloveniji, leto pozneje pa je prevzel predsednikovanje tudi v jugoslovanskem balinanju.
Z včlanitvijo v mednarodno balinarsko zvezo FIB leta 1953 je dobil naš balinarski šport lepo priznanje, ki je bil porok, da se bo balinanje še hitreje razvijalo.

Osamosvojitev Slovenije leta 1991 je prinesla nov preobrat v razvoju slovenskega balinanja. Resno se je pristopilo k delu, saj je bilo potrebno pripraviti vse normativne akte, ki so bili potrebni za normalno delovanje. Danes združuje Balinarska zveza Slovenije že preko 11.500 balinarjev od tega več kot 4000 registriranih igralk in igralcev v desetih območnih zvezah. V zvezi deluje tudi 17 ženskih ekip. Na državni ravni poteka ligaško tekmovanje v treh ligah in sicer super liga, prva liga in dve drugi ligi. V vseh ligah skupaj nastopa 38 ekip. Na vseh ravneh: članski, mladinski, ženski in konkurenci dečkov so organizirana državna prvenstva v vseh disciplinah. Za uspešno organiziranost zveze ima poleg številnih posameznikov največje zasluge sedanji predsednik Jože Rebec, ki je že od leta 1980 na čelu zveze. Njegovo delo je znala ceniti tudi mednarodna zveza, saj je bil leta 1997 izvoljen v izvršni odbor FIB.
Z novim tisočletjem se je odprlo tretje poglavje slovenskega balinanja. Slovenski igralci in igralke v vseh kategorijah osvajajo naslove svetovnih in evropskih prvakov.

Balinanje je zelo priljubljeno tudi med invalidi. Z balinanjem se ukvarjajo tako na profesionalni ravni, kot tudi na rekreacijski. Za vrhunske dosežke je potrebnih veliko treningov in odrekanja. In ta trud se kaže v vrhunskih dosežkih na tekmovanjih izven naših meja.