Glede na vrsto invalidnosti so paraplavalci razvrščeni:
- deset funkcijskih skupin (1–10)
- tri skupine slepih in slabovidnih (11–13)
- skupina plavalcev z motnjami intelekta (14).
Skupine se gibljejo od paraplavalcev z majhnimi zmožnostmi (S1, SB1, SM1, S11) do tistih z večjimi zmožnostmi (S10, SB9, SM10, S13).
Gluhi plavalci (S15) ne tekmujejo na paraolimpijskih igrah, se pa udeležujejo tekmovanj na mednarodni ravni ter olimpijskih iger gluhih.
Predznaki skupine: S pred skupino predstavlja discipline prosto, hrbtno in delfin, SB predstavlja prsno, SM pa individualno mešano.
Več o klasifikaciji: https://www.paralympic.org/swimming/classification
Organizacije, ki vključujejo paraplavanje: Zveza za šport invalidov Slovenije-Paraolimpijski komite, Plavalna Zveza Slovenije, Športno društvo Riba, Plavalni klub Velenje, Plavalni klub Gorenjska banka Radovljica, Športno društvo Plavalček, Center Vidim Cilj, Športno društvo Invalid Ljubljana, Plavalna akademija Kurent.
Plavanje in druge oblike gibanja v vodi so ena najpomembnejših in najprimernejših oblik telesne aktivnosti za ljudi s posebnimi potrebami. Zlasti tistim s primanjkljaji na gibalno – motoričnem področju plavanje omogoča razvijanje občutka o samostojnosti pri gibanju, saj so ti posamezniki, zaradi fizikalnih zakonitosti (hidrostatike, hidro in bio mehanike) vodnega okolja, pri aktivnostih v vodi praviloma neodvisni od pripomočkov, ki jih sicer- pri težkih oblikah motoričnih primanjkljajev- potrebujejo pri vsakodnevnih opravilih v življenju (npr. invalidski voziček).
Plavanje je šport, ki pomembno vpliva na skladen bio-psiho-socialni razvoj posameznika in na zdrav način življenja oseb. Z vključitvijo oseb s posebnimi potrebami v plavalne tečaje, tako pomembno vplivamo na izboljšanje razvoja motoričnih sposobnosti in spretnosti le- teh, ko krepijo svoje telo (razvoj grobe in fine motorike, povečanje mišične mase ter ohranjanje gibljivosti) ter pripomorejo k pravilni telesni drži.
Med drugim je pomemben cilj izvajanja plavalne vadbe v vodi tudi razvijanje sproščujočega občutka posameznikov z različnimi razvojnimi specifikami v vodi, in sicer z namenom, da bi se posamezniki v vodi počutili zadovoljni, umirjeni ter varni, saj to predstavlja osnovni predpogoj za varno samostojno plavanje.
Plavanje poleg k boljšim psihofizičnim sposobnostim pripomore tudi k večji psihični stabilnosti oseb, saj ti v okviru plavalne vadbe krepijo zdrav občutek samozavesti in zaupanje vase, prav tako pa se naučijo pozitivnih vedenjskih vzorcev in vzpostavitev ter oblikovanje pristnega in čustveno ustreznega socialnega stika z različnimi skupinami ljudi.
Za osebe z različnimi razvojnimi specifikami je pomembno, da ohranjajo svoje telo v dobri fizični kondiciji saj jim to omogoča, da so lahko čim dlje samostojni in ne potrebujejo oskrbe. Vse plavalne vaje, naloge, ki vplivajo na psihofizično stanje otroka izvajajo glede na njihovo razumevanje in fizično zmožnost opravljanja le - te (samostojno, z delno pomočjo in s popolno pomočjo).
Ne glede na skupino razvojne specifičnosti plavalno tehniko pokažemo sistematično, po korakih in prilagojeno razumevanju le-te. Pri tem sledimo multisenzornemu pristopu poučevanja plavanje (demonstracija ter verbalizacija in kretnje) ter didaktičnim načelom.
Najprej učimo udarec, sledi učenje zavesljaja. Ko osvojijo posamično gibanje rok in nog , začnemo s postopnim učenjem koordinacije. Učenje začnemo na suhem, nato na robu bazena in končamo v bazenu, kjer si - po potrebi - s pripomočki prilagojenimi za invalide pomagajo do samostojnega plavanja.
Za vsako stopnjo razvojne specifike in glede na potrebe in zmožnosti posameznika vsako vajo posebej prilagodimo. Otroke s težjo obliko gibalne oviranosti z namenom ne ustvarjanja in povečanja morebitnih kontraktur ne učimo pravilne plavalne tehnike, temveč jim vaje prilagodimo tako, da jim omogočimo samostojno premikanje v vodi.
